-
1 break
[breik] 1. past tense - broke; verb1) (to divide into two or more parts (by force).) razbiti, zlomiti2) ((usually with off/away) to separate (a part) from the whole (by force).) odlomiti3) (to make or become unusable.) pokvariti (se)4) (to go against, or not act according to (the law etc): He broke his appointment at the last minute.) odpovedati5) (to do better than (a sporting etc record).) potolči6) (to interrupt: She broke her journey in London.) prekiniti7) (to put an end to: He broke the silence.) prekiniti8) (to make or become known: They gently broke the news of his death to his wife.) oznaniti9) ((of a boy's voice) to fall in pitch.) mutirati10) (to soften the effect of (a fall, the force of the wind etc).) ublažiti11) (to begin: The storm broke before they reached shelter.) izbruhniti2. noun1) (a pause: a break in the conversation.) premor2) (a change: a break in the weather.) sprememba3) (an opening.) odprtina4) (a chance or piece of (good or bad) luck: This is your big break.) priložnost•3. noun((usually in plural) something likely to break.) lomljivi predmeti- breakage- breaker
- breakdown
- break-in
- breakneck
- breakout
- breakthrough
- breakwater
- break away
- break down
- break into
- break in
- break loose
- break off
- break out
- break out in
- break the ice
- break up
- make a break for it* * *I [breik]1.transitive verblomiti, prelomiti, zlomiti, odlomiti; skrhati; raztrgati, pretrgati, odtrgati; poškodovati, (po)kvariti; odpreti, odpečatiti; prestreči, prekiniti; odvaditi; (pre)kršiti; oslabiti, ublažiti; (iz)uriti (konja v ježi); uničiti; obzirno sporočiti; izčrpati; orati, kopati; (iz službe) odpustiti, degradirati;2.intransitive verbzlomiti, skrhati, razbiti, raztrgati se; razpasti, razpadati; počiti, razpočiti se; poslabšati se (vreme); svitati; ločiti se, spremeniti smer; propasti, zbankrotirati; vlomitito break asunder — pretrgati, prelomitito break s.o.'s back — zlomiti komu vrat, uničiti gacolloquially to break the back of s.th. — opraviti najtežji del česanautical to break bulk — začeti raztovarjatito break a butterfly on the wheel — zapravljati svojo moč, uporabiti drastična sredstvato break cover — zapustiti skrivališče, izkobacati sethe day is breaking — svita se, dani seto break even — pokriti stroške, poravnati seto break faith — prelomiti prisego, izneveriti seto break (new) ground — ledino orati, začeti nov obratto break loose — odtrgati se, zbežati; prekršitito break the neck of s.th. — izvržiti najtežji del naloge, končati kajto break o.s. of a habit — odvaditi se česato break s.o.'s pride — ponižati kogato break to pieces — zdrobiti (se); razpastito break the thread — prekiniti, pretrgatiwho breaks pays — sam pojej, kar si si skuhalbreak your neck! — veliko sreče!II [breik]nounzlom; razpoka; prekinitev, pavza, odmor; jasa; music sprememba glasu, mutiranje; presledek; vdolbina v zidu; pobeg iz ječe; American colloquially slučaj, napaka; figuratively dobra priložnostthe break of day — jutranji svit, zoraIII [breik]nounvrsta kočije, s katero se konji navadijo voziti; širok vagon -
2 sport
[spo:t] 1. noun1) (games or competitions involving physical activity: She's very keen on sport of all kinds.) šport2) (a particular game or amusement of this kind: Hunting, shooting and fishing are not sports I enjoy.) šport3) (a good-natured and obliging person: He's a good sport to agree to do that for us!) dobričina4) (fun; amusement: I only did it for sport.) zabava2. verb(to wear, especially in public: He was sporting a pink tie.) nositi- sporting- sports
- sports car
- sports jacket
- sportsman
- sportswear
- a sporting chance* * *I [spɔ:t]nounšport, razvedrilo, zabava; šala; igra, športna prireditev, tekmovanje; lovski šport, ribolov; kratkočasje; figuratively igrač(k)a, žrtev; figuratively predmet norčevanja, roganja; colloquially športnik, prijeten (dober, vesel, zabaven) človek, dobričina; colloquially uživač, lahkoživec, gizdalin; obsolete ljubimkanje; igračkanje; biology žival ali rastlina, ki se razvija na kak nenavaden način, igra prirode, spačekin sport — v šali, za šaloathletic sport — lahka atletika, lahkoatletsko tekmovanjefield sports — šport na prostem (lov, ribolov, konjske dirke itd.)what sport! — kako zabavno! zelo zabavno!to have good sport — (zlasti) imeti dober ulov (rib), dober lov; prisostvovati lepim tekmovanjem, dirkamhave good sport! — dober lov! veliko sreče pri lovu!to make sport of s.o. — rogati se, posmehovati se komu; zbijati šale s kom, (o)smešiti kogato make sport for s.o. — zabavati, spravljati v smeh kogato say (to do) s.th. in sport — reči (napraviti) kaj za šaloII [spɔ:t]intransitive verbzabavati se, razvedriti se, igrati se; poditi se; gojiti šport; norčevati se (at, over, upon iz); transitive verb nositi kaj na sebi tako, da se vidi (pade v oči), razkazovati, poudarjati kajto sport one's oak university slang zapreti zunanja vrata (da koga ne motijo pri delu)to sport o.s. — zabavati se -
3 wally
[wéili]Scottish dialectal1.adjectiveizvrsten;2.adverbsrečnowally fall! — veliko sreče!;3.nounigrača; okrasje -
4 speed
[spi:d] 1. noun1) (rate of moving: a slow speed; The car was travelling at high speed.) hitrost, brzina2) (quickness of moving.) naglica2. verb1) ((past tense, past participles sped [sped] speeded) to (cause to) move or progress quickly; to hurry: The car sped/speeded along the motorway.) hiteti2) ((past tense, past participle speeded) to drive very fast in a car etc, faster than is allowed by law: The policeman said that I had been speeding.) prehitro voziti•- speeding- speedy
- speedily
- speediness
- speed bump
- speed trap
- speedometer
- speed up* * *I [spi:d]nounhitrost, brzina, naglica, hitrica; tek (motorja); technical prestava (prva, druga itd.); obsolete uspeh, (dobra) srečaat full speed, with all speed — s polno brzinogood speed! — veliko uspeha (sreče)!send me good speed! — voščite mi dobro srečo!more haste, less speed figuratively počasi se daleč pride; hiti počasi!II [spi:d]1.transitive verbdrviti, goniti, pognati (konja); naganjati, priganjati (koga); hitro (kaj) opraviti, pohiteti (s čim), pospešiti, dati (čemu) večjo hitrost; obsolete sprožiti (strelico); odposlati, (hitro) odsloviti (posloviti se od); archaic pomagati (komu), želeti srečo;2.intransitive verbhiteti, drveti, hitro iti, leteti; motoring voziti z veliko hitrostjo; obsolete uspevati, napredovati, biti uspešen ali srečen, imeti srečothe devil speed him! — vrag ga vzemi!God speed you! — bog z vami!he sped well archaic dobro jo je zvozilto speed away — odbrzeti, odhitetito speed down — zmanjšati hitrost (čemu), zavreti (kaj)to be fined for speeding — biti kaznovan zaradi prevelike hitrosti, prehitre vožnje -
5 world
[wə:ld]1) (the planet Earth: every country of the world.) svet2) (the people who live on the planet Earth: The whole world is waiting for a cure for cancer.) svet3) (any planet etc: people from other worlds.) svet4) (a state of existence: Many people believe that after death the soul enters the next world; Do concentrate! You seem to be living in another world.) svet5) (an area of life or activity: the insect world; the world of the international businessman.) svet6) (a great deal: The holiday did him a/the world of good.) obilo7) (the lives and ways of ordinary people: He's been a monk for so long that he knows nothing of the (outside) world.) svet•- worldly- worldliness
- worldwide
- World Wide Web
- the best of both worlds
- for all the world
- out of this world
- what in the world? - what in the world* * *[wɜ:ld]nounsvet, Zemlja; vsemirje, vesolje, univerzum; vse, kar je na Zemlji; življenje (na Zemlji), obstanek, eksistenca; ljudje, človeška družba; skupnost ljudi; javno življenje, javnost; miljé, okolje; posvetno življenje; velika množina, masa, množica, veliko število; prostranstvofor all the world — za vse na svetu, v vsakem pogledu, popolnoma, natankofor all the world like — natanko, kotnot for worlds, not for anything in the world — za nič na svetu neout of this world colloquially fantastičen, osupljiv, izredento the world slang popolnomatired to the world slang na smrt utrujenon top of the world — na vrhuncu sreče, v sedmih nebesihcitizen of the world — svetovljanski človek, kozmopolitthe lower world — podzemlje; pekelthe New World — Novi svet, Amerikathe wise old world — dobri stari običaji, dobre stare izkušnjePrince of this world figuratively vragall the world and his wife were there — vse, kar leze in gre, je bilo tamto begin the world — (v)stopiti v (začeti) življenje, začeti kariero; od kraja začeti, biti (stati) na začetkuwho in the world is that man? — kdo vendar je oni človek?to carry the world before one — imeti hiter in popoln uspeh; imeti srečo, uspeh v življenjuto come into the world — priti na svet, roditi sewhat in the world am I to do? — kaj na svetu (vendar, za vraga) naj naredim?to forsake the world — odreči se svetu, opustiti posvetno rabo, posvetno življenjeas the world goes — v našem, sedanjem časuI would give the world to learn it — vse na svetu (ne vem kaj) bi dal, da bi to zvedelhow goes the world with you? — kako je kaj z vami?to have the world before one figuratively imeti življenje pred sebojto let the world slide figuratively pustiti vse teči (potekati, iti), kot prideto live out of the world — živeti sam zase, odmaknjen od sveta, samotaritito make a noise in the world figuratively postati slavenwhat will the world say? — kaj bodo rekli ljudje?
См. также в других словарях:
velíko — prisl. (í) 1. izraža veliko količino ali mero a) s samostalnikom: imeti veliko drv; zemlja z veliko dušika; zbralo se je veliko ljudi; nima veliko smisla za šalo / odkriti veliko novega / kot voščilo želim vam veliko, ekspr. veliko veliko sreče / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sréča — e ž (ẹ) 1. razmeroma trajno stanje velikega duševnega ugodja: sreča mine, se stopnjuje; doživeti, občutiti, ekspr. zapraviti srečo; hrepeneti po sreči; kratkotrajna, velika sreča; trenutki sreče / družinska, materinska sreča / iskati srečo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zvézda — e ž (ẹ) 1. na videz majhno svetlo nebesno telo, vidno na jasnem nočnem nebu: zvezde se bleščijo, svetijo, žarijo; zasijale so prve zvezde; ekspr. nebo je posuto z zvezdami na nebu je veliko zvezd; ekspr. oblak, roj zvezd; soj zvezd; pesn.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kázati — tudi kazáti kážem nedov. (á á á) 1. delati tako, da kdo lahko kaj gleda, opazuje: izgovarja se in kaže dokumente; kazal mu je vse vrste blaga / celo popoldne je kazala slike / rad kaže svoje stanovanje razkazuje // s prislovnim določilom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prelíti — líjem dov. (í) 1. z vlivanjem spraviti kaj tekočega v drugo posodo: preliti mleko iz lonca v kozico // narediti, da pride tekočina na (vso) površino kake jedi: preliti makarone z omako // prekriti površino česa s tekočo snovjo: preliti cestišče z … Slovar slovenskega knjižnega jezika
péti — pôjem nedov., pój pójte tudi pôj pôjte; pél (ẹ ó) 1. oblikovati tone, melodije z govorilnimi organi: dolgo v noč sta še pela; zibala je otroka in mu pela; glasno, veselo, žalostno peti; poje kot slavček zelo lepo / peti od sreče, veselja; peti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
smejáti se — sméjem se tudi ím se stil. sméjam se nedov., sméj se in smèj se sméjte se stil. sméjaj se smejájte se; smejál se stil. sméjal se smejála se (á ẹ, í, ẹ) 1. z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi kazati zlasti veselje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sólza — e tudi é [u̯z] ž (ọ) 1. kapljica slane, prozorne tekočine, ki se izloča v očesni votlini v večji količini zlasti a) ob veliki čustveni prizadetosti, žalosti, telesni bolečini: iz očesa ji je kanila solza; solze tečejo, ekspr. se usujejo po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žárek — rka m (ȃ) 1. svetloba, ki izhaja iz vira v obliki tanke, ravne črte: žarek pade, posveti na steno; žarki presevajo skozi zaveso; ekspr. žarek se prikrade, šine v temo; vodna gladina, steklo odbija žarke; žarki zahajajočega sonca; blesk žarkov /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žaréti — ím nedov. (ẹ í) 1. oddajati svetlobo in toploto zaradi segretosti do določene temperature: oglje žari; žica v žarnici žari; močno žareti; rdeče, rumeno žareti; brezoseb. v peči žari in prasketa 2. oddajati, dajati močno svetlobo: sonce žari;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
črepínja — e ž (í) 1. košček razbite lončene, steklene posode: urezati se s črepinjo; steklene črepinje; črepinje krožnika / ekspr. šipa se je razletela na tisoč črepinj veliko koscev / kozarci so bili takoj v črepinjah razbiti; denarja ima kot črepinj zelo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
